|
Molitev:
Tebe ljubim, Stvarnik moj, ti si ohranil me nocoj; tebi delo posvetim, dušo in telo izročim. - O Marija, vodi me po nedolžni poti in ob smrti pridi mi z Jezusom naproti.
|
|
Župnija Vurberk leži nekako na sredini med Mariborom in Ptujem.
Razteza se ob levem bregu Drave po gričevnatih obronkih Slovenskih goric,
ki tu prehajajo v dravsko ravnino. V župnijo spadajo vasi:
Vurberk, Krčevina pri Vurberku, Grajenščak
in Gomila. Šteje okrog 1100 prebivalcev in spada med manjše župnije v mariborski škofiji.
Čeprav izrazitega središča nima, je cerkev Device Marije Vnebovzete, ki leži
tik pod ostanki vurberškega gradu na skrajnem zahodnem delu župnije,
najpomembnejše mesto v župniji, ki spada danes v mariborsko dekanijo.
Kakor je razgibana pokrajina, po kateri se razteza župnija, je razgibana
tudi zgodovina župnije in predvsem njenega svetišča. Zgodovina cerkve je najtesneje
povezana z zgodovino vurberškega gradu in grofov, ki so si večkrat predajali lastništvo:
Stubenbergov, Wechslerjev, Gallensteinov, Attemsov in drugih, na koncu pa Herbersteinov.
Cerkev Device Marije Vnebovzete:
Cerkev je vse do leta 1785, ko je Vurberk postal župnija, služila za verske
namene grofov in vseh, ki so bili povezani z gradom. Prva cerkev se omenja že
leta 1336, druga, posvečena sv. Miklavžu, zavetniku splavarjev, pa leta 1510.
Ta cerkev je bila v burnih časih turških vpadov in protestantizma priča
številnim brutalnim posegom – med njimi razbitju Marijinega kipa iz 20-ih let 15.
stoletja. Česar niso v cerkvi uničili Turki, so naredili protestanti. Kljub temu
je obstala vse do 18. stoletja. Zaradi romarskih in drugih potreb so v letih od 1773
do 1776 po načrtih Janeza Fuchsa iz Maribora zgradili sedanjo cerkev in jo
posvetili v čast Devici Mariji Vnebovzeti. Pomembna kiparska dela v notranjosti
so izvedli v delavnicah Mersijev in Holzingerja. Osrednji romarski shod je bil
in je še danes 15. avgusta.
preberite več >>
|
|
|
|
| ..Iz svetega pisma.. (http://www.biblija.net/) |
Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti
Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil. Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«
|
| Povezave |
|
|
|
