Domača stran Župnije Vurberk

NOVEMU VEROUČNEMU LETU NA POT

Otroci so naše največje bogastvo. Nanje smo zelo navezani in jim želimo vse najboljše, želimo, da bi bili srečni. Ob teh željah pa morda celo pri katerem od svojih otrok ali pri drugih opazimo, da mnogi niso srečni, da ni majhno število teh, ki zapadejo v različno omamo in da niso redki mladi, ki si vzamejo življenje,ker zanj ne vidijo več smisla. Vsak starš si želi, da z njegovim otrokom ne bi bilo tako.

Kako uspeti in otroku omogočiti srečno pot življenja? Kaj preventivno storiti, da bi se otrok dobro pripravil na odgovorno življenje? Kako otroku posredovati pravo vzgojo, da bo v srcu in duši srečen, vesel, duhovno bogat?

Starši svojim otrokom nudimo po svojih intelektualnih in gmotnih možnostih za telo največ kar moremo. Velikokrat pa premalo storimo oziroma zanemarimo skrb za dobro njihove duše.

Starši imamo pomemben in odločilen delež pri krščanski vzgoji svojih otrok. Osnove duhovnega in verskega življenja dobi otrok predvsem v domači družini. Družina vzgaja, če hoče ali noče. Tako zavzeto versko življenje v družini kot brezbrižnost staršev za vero in verouk otroke oblikuje. Vsako na svoj način. Starši moramo biti pripravljeni tudi sami prevzeti svoj del odgovornosti za versko vzgojo otrok. To pomeni, da se moramo truditi za družinsko molitev, obisk nedeljske maše in za vzgojo krščanskih verskih vrednot.

Brez podpore, spremljanja, zanimanja in vzgleda staršev, verouk ne doseže svojega namena!!! VEROUK JE POMOČ PRI VERSKI VZGOJI, ki smo jo starši obljubili pri krstu svojega otroka. Mnogi starši pa bi najraje prepustili versko vzgojo otrok župniji, župniku in katehistinjam preko verouka - pa še to predvsem zato, ker ne bo nič škodovalo, kot pa zato, ker bi bili sami prepričani o potrebnosti vzgoje v veri in življenja po njej.

Vere se namreč ne naučimo, ampak je odnos do Boga potrebno doživeti. To pa bo najlaže otrok doživel ob veri svojih staršev in krščanskem življenju v družini. "Zaplavajmo proti toku" in se vsi bolj potrudimo pri sebi in otrocih za poglobljeno versko življenje in s tem za večjo osebno srečo.

KAJ LAHKO STARŠI STORIMO ?

poskusimo si vsak dan ( ali pa vsaj en dan v tednu ) vzeti nekaj minut za družinsko molitev. Skupna molitev povezuje, manj smo napeti in živčni, izprosili si bomo večji božji blagoslov,

"napolnimo" svojo dušo z obiskom nedeljske maše, prejemom zakramentov ( obhajilo, spoved ),

preberimo kakšen verski tisk: mlajšim otrokom lahko naročimo MAVRICO, večjim OGNJIŠČE, za odrasle pa je še tednik DRUŽINA,

veliko vsebin iz verskega področja pa lahko preberemo tudi na internetu.

Upam in želim, da bi vera bila vsem sopotnica skozi življenje, da bi v njej iskali smisel in moč za vsakdanje življenje. Bog pa naj blagoslavlja skrbi in delo staršev, župnika in katehistinj, da bodo naši otroci rasli v zrele in odgovorne krščanske osebnosti.

…Zapisala: Lidija Golob