Veliki Šmaren

nazaj na prvo stran

Nazaj na prispevek: Anton MArtin Slomšek

Pojdi na prispevek: Rojstvo Janeza Krstnika

Podaj svoje mnenje

Marijino vnebovzetje oz.. veliki šmaren je največji Marijin praznik. Glavno sporočilo praznika Marijinega vnebovzetja je, da je bila Jezusova mati Marija po smrti s telesom in dušo vzeta v nebo, kar pomeni, da v polnosti biva pri Bogu. Marija je s tem dosegla končni cilj in za verujoče predstavlja predpodobo stanja, ki ga v veri tudi pričakujemo. Sporočilo praznika je, da je bila Marija, ki je spočela in rodila Jezusa, navzoča v vseh ključnih trenutkih njegovega življenja: pri darovanju v templju, na svatbi v galilejski Kani, ob smrti na križu in po vstajenju tudi ob prihodu Svetega Duha na binkošti. Ob čaščenju Marije verniki poglabljamo spoznavanje in vero v Jezusa Kristusa. Praznovanje nekoč in danes Praznik ima zelo dolgo tradicijo. Najprej so ga začeli praznovati na Vzhodu, nekoliko kasneje pa na Zahodu. Spomin na poseben odhod Marije s tega sveta in polnost njenega bivanja pri Bogu je bil v tradiciji Cerkve prisoten od prvih stoletij dalje. Pri Slovencih je sprejem krščanstva tesno povezan z Marijinim vnebovzetjem, o čemer priča dejstvo, da je bila prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na Koroškem pri Gospe Sveti od začetka posvečena Marijinemu vnebovzetju. Na živost vere kažejo številne upodobitve vnebovzetja po cerkvah. Praznik vnebovzetja je po ljudskem izročilu tako pomemben, da se kače ne smejo plaziti po zemlji, ampak zlezejo na drevesa in zato ljudje ne smejo gor. V Prekmurju, Brdih in Benečiji je bila navada na ta dan blagoslavljati rože, ki naj bi bile obramba zoper točo, razne bolezni in pomoč za dobro letino. Po Dolenjskem in v Savinjski dolini so nekdaj gospodinje spekle posebne hlebčke ali pogačke za žanjice in druge, ki so pomagali pri žetvi. Verska resnica o Marijinem vnebovzetju skuša s človeškimi besedami približati skrivnost Božjega delovanja. Ker upamo v nebesa, moramo verovati tudi v svet. Tu živimo, delamo, mislimo, pomagamo ljudem, ljubimo življenje in se trudimo da bi bilo čimbolj človeško in Božje. Vse to je dobro, tako dobro, da bo z nami moglo biti povzeto v večno življenje. V Mariji, eni izmed nas, se je tako že zgodilo. In to je za nas velika obljuba: nismo določeni za smrt, temveč za življenje nismo določeni za uničenje, temveč za vstajenje. V Mariji vidimo uresničen svoj sen o nesmrtnosti, o sreči in slavi brez konca. Marija je šla in prišla pred nami. Marijino vnebovzetje je praznik odrešenega človeštva, praznik življenja, ki je premagalo smrt. V preteklosti, in tudi danes verniki na Marijin praznik v večjem številu poromajo v božjepotna središča, ki so posvečena Božji Materi. škofijskih božjepotnih središčih darujejo slovesne sv. maše, ob katerih se zbere veliko vernikov. Tudi naša cerkev je posvečena Mariji Vnebovzeti, zato imamo ta dan župnijski praznik. V zadnjih letih je opaziti, da k "naši Mariji" radi poromamo vsi farani, vedno več pa je tudi romarjev iz drugih krajev. Vsem pa nam je skupna molitev in prošnje za Marijino varstvo….. pripravila: Lidija Golob