Župnija Vurberk leži nekako na sredini med Mariborom in Ptujem.
Razteza se ob levem bregu Drave po gričevnatih obronkih Slovenskih goric,
ki tu prehajajo v dravsko ravnino. V župnijo spadajo vasi:
Vurberk, Krčevina pri Vurberku, Grajenščak
in Gomila. Šteje okrog 1100 prebivalcev in spada med manjše župnije v mariborski škofiji.
Čeprav izrazitega središča nima, je cerkev Device Marije Vnebovzete, ki leži
tik pod ostanki vurberškega gradu na skrajnem zahodnem delu župnije,
najpomembnejše mesto v župniji, ki spada danes v mariborsko dekanijo.
Kakor je razgibana pokrajina, po kateri se razteza župnija, je razgibana
tudi zgodovina župnije in predvsem njenega svetišča. Zgodovina cerkve je najtesneje
povezana z zgodovino vurberškega gradu in grofov, ki so si večkrat predajali lastništvo:
Stubenbergov, Wechslerjev, Gallensteinov, Attemsov in drugih, na koncu pa Herbersteinov.
Cerkev Device Marije Vnebovzete:
Cerkev je vse do leta 1785, ko je Vurberk postal župnija, služila za verske
namene grofov in vseh, ki so bili povezani z gradom. Prva cerkev se omenja že
leta 1336, druga, posvečena sv. Miklavžu, zavetniku splavarjev, pa leta 1510.
Ta cerkev je bila v burnih časih turških vpadov in protestantizma priča
številnim brutalnim posegom – med njimi razbitju Marijinega kipa iz 20-ih let 15.
stoletja. Česar niso v cerkvi uničili Turki, so naredili protestanti. Kljub temu
je obstala vse do 18. stoletja. Zaradi romarskih in drugih potreb so v letih od 1773
do 1776 po načrtih Janeza Fuchsa iz Maribora zgradili sedanjo cerkev in jo
posvetili v čast Devici Mariji Vnebovzeti. Pomembna kiparska dela v notranjosti
so izvedli v delavnicah Mersijev in Holzingerja. Osrednji romarski shod je bil
in je še danes 15. avgusta.
preberite več >>
|