Božič

nazaj na prvo stran

Nazaj na prispevek: Sveta družina

Pojdi na prispevek: Sveti Miklavž

Podaj svoje mnenje

Božič, praznik božje ljubezni Božič je najbolj prijubljen krščanski praznik, ko se spominjamo Jezusovega rojstva v Betlehemu. V božičnih dnevih se med ljudmi, ki božič praznujemo, naseli posebno vzdušje: mir, veselje, razumevanje, dobrohotnost. Na božični večer se vprašujemo, kakšen pomen ima za nas praznovanje božiča. Bog se je v Kristusu učlovečil iz ljubezni do človeka. Sprejema svet in človeka. Ljubi nas take, kakršni smo, kljub vsem pomanjkljivostim in slabim navadam. Upa na naše poboljšanje ob srečanju z Njegovo brezmejno ljubeznijo. Se po družinah, skupnostih znamo sprejemati tudi mi? Smo drug do drugega dobrohotni? Znamo prenašati tudi "težke" strani svojih bližnjih? Zahtevamo od sozakonca, otrok, staršev, znancev, sodelavcev, da se ravnajo po naših željah in zamislih, preden jih sprejmemo v svoje srce? Bog je stopil v skupnost z nami ljudmi, ko se je v Jezusu učlovečil. Postal je eden izmed nas. Delil je našo človeško usodo. Kaj to pomeni, spoznamo, če si pobliže ogledamo Jezusovo življenje v Nazaretu. Kot otrok je živel vsakdanje življenje z Marijo in Jožefom. Kasneje se je posvečal apostolom in pridigal množicam. Vzel si je čas za bolne in vse, ki so pri njem iskali pomoči. Premislimo, ali si za svoje drage vzamemo dovolj časa. So naši pogovori površinski in se izogibamo težavam? Samo tedaj bomo doživeli skupnost, če bomo po Jezusovem zgledu skupaj hodili, če bomo težave pripravljeni reševati v odprtem pogovoru. Bog nas ljubi, a Bog tudi z nami in za nas trpi. Jaslice in križ sta le zunanji znamenji tega trpljenja. Jezus je trpel, ker je vedno znova naletel na nerazumevanje in zavračanje. Kljub vsem poskusom je doživljal neuspehe, in to do zadnje zavrnitve prvakov in ljudstva, ki so ga v svoji zaslepljenosti poslali v smrt na križu. Toda kljub tolikim zavračanjem ni nehal ljubiti, dokler ni vzpostavil s svojo smrtjo in vstajenjem dokončne skupnosti med Bogom in ljudmi. Gotovo smo že vsi na tak ali drugačen način doživeli zavrnitev, neuspeh, razočaranje. Kakšen je naš odgovor? Se zapremo vase ali posnemamo Jezusa iz Nazareta? Božični prazniki bodo dosegli svoj namen, če bo tudi vsak izmed nas po Jezusovem zgledu ljubil, namesto da bi sovražil, blagoslavljal, namesto da bi preklinjal. Jezus nam ni dal le zgleda, ampak nam zagotavlja svojo pomoč. Od kdaj poznamo jaslice? Prve jaslice niso bile to, kar so danes. To so bile pravzaprav predstave z živimi igralci. Že zelo zgodaj, od 11. stoletja dalje, so ljudje začeli uprizarjati dogodke, ki so se odvijali na božični večer. Zelo odmevne so bile žive jaslice, ki jih je uprizoril v svoji vasi Grecchio v Italiji leta 1223 sveti Frančišek Asiški. Prve jaslice je postavil v votlini, pri tem pa uporabil žive živali. Zato ga nekateri označujejo za začetnika jsalic. Do 15. stoletja so jaslice postavljali v cerkvah in samostanih. Vendar so tudi ljudje doma želeli imeti nekaj, kar bi jih spomnilo na dogodke v Betlehemu. Najprej so izdelovali samo kipec Jezusa. Šele po letu 1600 so po meščanskih hišah začeli postavljati izrezljane figurice. Po drugi svetovni vojni so ljudje začeli izdelovati lesene ali glinene kipce za jaslice. Razmah plastike je omogočil, da so do jasličnih figur prišle vse družine, saj so bile takšne jaslice bistveno cenejše od lesenih ali glinenih. Danes je eden izmed osrednjih dogodkov priprave na božič prav postavljanje jaslic.