| Vsi sveti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| nazaj na prvo stran | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Nazaj na prispevek: Sv. Martin - Martinovo | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pojdi na prispevek: Anton Martin Slomšek | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Podaj svoje mnenje | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. november, kot praznik Vseh svetnikov, Cerkev obhaja skoraj 1200 let. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali na 1. november, imamo že iz časa okoli leta 800. Od tam se je praznovanje preneslo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov - ne samo mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih - je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, Mariji, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Gregor IV. pa je leta 827 ukazal, naj se 1. novembra v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov. Cerkev je praznik uvedla zaradi tega, ker je število svetnikov tako naraslo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej pri bogoslužju in naj bi se lažje spominjali svetnikov, ki se jih je po nemarnosti opustilo. Praznik vseh svetnikov je predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov ob vsej množici svetih. Vsak dan v letu imamo imena svetnikov, ki ji je Cerkev kot take razglasila, 1. novembra pa se spominjamo: Tistih milijonov mater, ki so se posvetile ob svojih otrocih in družinah, med štirimi stenami doma; Tiste množice mož, ki so zvesto izvrševali svojo službo v tovarni, pisarni, na polju; Tistih številnih študentov in mladih delavcev, ki jih je Bog poklical sredi najlepših načrtov in sredi dela, pa so bili pripravljeni na srečanje z njim; Tistih nepreglednih množic starih, zapuščenih, bolnih, hromih, naglušnih, slepih, zapostavljenih ljudi, ki so v preizkušnjah dozoreli za nebesa; Tistih ljudi nagle jeze in z mnogimi slabimi lastnostmi, ki so si iz dneva v dan, od spovedi do spovedi, prizadevali, da bi popravili svoj značaj; Tistih preprostih kmečkih duš, ki so živele povezane z Bogom in so brale njegovo pismo v lepoti sveta in so tako o njegovi dobroti vedele več kot učeni ljudje… Med svetniki so tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni "dan mrtvih", to je dan živih, kajti Bog je zvest in drži njegova obljuba:"Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!" Ti preprosti svetniki, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli in se umaknili iz človeške družbe, živijo. Človeške oči ne vidijo vsega. Ne vidimo Boga in ne vidimo veselja, ki ga je Bog naklonil svojim svetim. Vsi naši rajni, ki počivajo na pokopališčih in drugod, so bili ustvarjeni zato, da bi postali svetniki. Naj bo zato praznik vseh svetnikov naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine, ki naj nam vliva upanja in vere… pripravila: Suzana Klampfer |