| Veselo velikonočno oznanilo | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| nazaj na prvo stran | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Nazaj na prispevek: Binkošti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pojdi na prispevek: Gospodovo razglašenje | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Podaj svoje mnenje | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Velikonočno praznovanje se razteza od velikega četrtka prek velikega petka, velikonočne sobote in vrhunca naše vere, velikonočnega nedeljskega jutra.
Veliki četrtek Veliki četrtek uvaja v sveto tridnevje. Je praznik dveh zakramentov, svete evharistije in zakramenta mašniškega posvečenja. Jutranje maše v župnijah ponavadi ni, saj se duhovniki zberejo v stolnici k slovesnemu somaševanju z nadškofom. Ker je veliki četrtek dan postavitve zakramenta mašniškega posvečenja, duhovniki ta dan obnovijo svoje duhovniške obljube. Zvečer je v cerkvah slovesna sveta maša, pri kateri verniki podoživijo Gospodovo zadnjo večerjo. To je rojstni dan evharistije in izločitev Jezusove duhovne oporoke v zgledu ponižnega služenja. Kakor je Jezus pri zadnji večerji svojim apostolom umil noge, tako duhovnik umije noge dvanajstim možem. Jezus ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi on stregel. Ta obred je zunanje znamenje ponižnosti, služenja, odpuščanja in ljubezni, katere nas Jezus s svojim vzgledom uči. Obred je spodbuda za vse, da bi v iskrenem prijateljstvu in skrbi za bližnjega služili drug drugemu. Veliki petek Veliki petek je edini dan v letu, ko Cerkev ne obhaja evharistične daritve, saj se ta dan spominjamo Jezusove daritve na križu. To je dan strogega posta, ko molčijo tudi orgle in zvonovi. Zvečer se pričnejo obredi velikega petka z branjem Božje besede, čaščenjem križa in obhajilom. Ti obredi v čast Gospodovemu trpljenju in smrti vernikom pomaga, da se poglobijo v Jezusovo krvavo daritev na križu. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Po berilih se posluša poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu. Po križu so odprta vrata v nebo. Prav posebej pretresljiv in globok je drugi del opravila, razkrivanje in čaščenje križa. Duhovnik prinese križ in trikrat zapoje povabilo 'Glejte les križa na katerem je zveličanje sveta viselo'. Verniki odgovorijo: "Pridite, molimo!". Zatem znamenje svojega odrešenja počastijo s poklekom, poljubom ali s poklonom. Na veliki petek Cerkev ne obhaja mašne daritve, toda Jezusovo telo, ki je bilo za ljudi darovano na križu, smejo verniki prejeti v svetem obhajilu. Najsvetejše, zagrnjeno s tančico, duhovnik slovesno prenese v božji grob, kjer je izpostavljeno v čaščenje. Velika sobota Velika sobota: Jezus mrtev leži v zapečatenem grobu. To je dan spoštljive tihote. Čez ves dan se vrstijo blagoslovi jedil, zvečer pa se prične velikonočna vigilija - najbolj slovesno bogoslužje cerkvenega leta. Z njim se začne praznovanje Kristusove zmage nad smrtjo. V prvem delu - slavju luči, verniki doživijo zmagovito moč Vstalega. On je "Luč od luči", ki prežene sleherno temo. Velikonočna vigilija, je mati vseh vigilij. To je noč, ko v molitvi, premišljevanju Božje besede in ob petju verniki pričakujejo Kristusov prihod iz smrti v življenje. Ko bedijo, naj bi bili podobni ljudem s prižganimi svetilkami, ki čakajo Gospodarja, da jih, ko se vrne, posadi za mizo in jih sam postreže, če jih najde čuječe. Velika noč Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je preseženi Božji dar, saj nas je Jezus s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Zanimivost…..Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja, naj bodo nove vsaj nogavice. Od tod tudi izvira navada, da se pri obisku svete maše v nedeljo, oblečemo v najnovejša (najboljša) oblačila. Velikonočni ponedeljek Na velikonočni ponedeljek želimo utrditi našo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Razmišljanje… Mnogi verujoči ljudje danes ne čutijo nikakršne težave, ko gre za izpoved vere v Jezusa Kristusa kot izredno simpatično osebnost. Zelo dragocen se jim zdi celo njegov visoko etični nauk. Strinjajo se s krepostmi, ki jih zahteva od soljudi. S simpatijo sprejemajo njegov človekoljubni odnos do bližnjega. Toda…., ko se srečajo z evangelijskim sporočilom o Jezusovem vstajenju iz groba, kot da izgubijo tla pod nogami. Znajdejo se v svetu, ki se jim zdi preveč mitološki. V veri molimo "in tretji dan je od mrtvih vstal"… Se res zavedamo teže teh besed, ki jih redno izpovedujemo? Je Jezus res vstal, če tega še njegovi učenci niso mogli doumeti, razumeti, verjeti?
Težko je danes v času… materializma, hitenja, dokazovanja vsega, brezosebnosti, samote, stisk, strahu pred prihodnostjo… Težko je danes "sodobnemu človeku" doumeti veličino in globino sporočila velike noči! Danes bi radi vse prijeli, videli, slišali, dokazali… Pa vendar….. ali ne tipamo,vidimo, slišimo, dokazujemo, da je Jezus res vstal in da živi med nami! Vsak dan znova se prebujam v življenje, vsak dan je za nas lahko velika noč, samo, če imamo srce odprto. Vsak dan znova gledam čudež narave, čudež, ki mu rečemo življenje. Vsak dan znova srečujem ljudi, po kateri deluje Jezus. In zato lahko rečem "…Jezus je vstal in živi… pripravila: Suzana Klampfer |